Pri prvencu finskih black metalcev je že na prvi pogled in posluh jasno, da gre za smrtno resno zadevo. Že naslov albuma kaže na to, da je Saturnian Mist skupina, ki glasbo uporablja kot sredstvo za predstavitev in širjenje svojih okultnih idej – gnostičnih religioznih načel teističnega satanizma, namesto poigravanja z že do konca zlorabljenimi black metal klišeji. Že sama spremljevalna knjižica dokazuje, da je band do potankosti premislil in izpilil koncept albuma. Kvalitetna in inteligentna besedila so pospremljena z odlomki filozofskih in teoloških esejev in domiselnih citatov raznih nihilističnih mislecev. Stilsko bi Saturnian Mist skoraj lahko postavili ob bok francoskim velikanom Deathspell Omega.
Tudi glasbeno Saturnian Mist niso omejeni z vezmi žanra, tako da Gnostikoi Ha-Shaitan ni še en generičen album, ki bi se zadovoljil z reinterpretiranjem stila norveških pionirjev. Nasprotno, gre za precej bizaren izdelek, ki v black metal okvir pospravi nekaj čudaških prvin drugih žanrov, ki pa se precej naravno vključujejo v celoto. Bistvo je surova in težka podlaga z močnim basom ter srednje do svetlobno hitrim ritmom bobnov, ki ne izstopajo, temveč več kot solidno postavljajo temelje za zvočni zid iz riffov. Kitare so močna komponenta in v komadih se riffi iz tradicionalnih black metalskih prelivajo v »groovy« in melodične variante z občasnim orientalskim pridihom, za povrh pa nas v večini komadov preseneti divja solaža. Posebnost Saturnian Mist so vokali, saj ekscentrično poimenovani pevec Famulus Zetekh deluje, kot da bi pobegnil iz kakšnega hardcore banda, začuda pa se njegovo globoko renčeče kričanje odlično sklada z vlogo peklenskega pridigarja.
Nenavadna je tudi sama konstrukcija komadov. Od enostavnega, punkersko udarnega Regicide do Bythos In Quintessence, katerega militantni govor na začetku prikliče v spomin album The Grand Declaration Of War od Mayhem. Aura Mystica je skorajda balada z večglasnim folk refrenom s čistimi in dodatkom ženskih vokalov preko uničujočih blast beatov. Zanimivo je, da je večina komadov izredno poslušljiva, srd vzpodbujajoča in vročo kri »pumpajoča«, z udarnimi in skoraj »catchy« kvazi refreni. Z izjemo popolnoma disonančnega Sacrifice Of The Faces Unbroken, ki je eden najbolj bizarnih komadov kar sem jih do sedaj slišal v metalu (če ne štejem albuma Lulu). Sestavljen je kot neke vrste dramski dvogovor med čarodejem in tatom, ki sta predstavljena s čistim ter »growl« vokalom, inštrumental pa je potisnjen precej v ozadje in služi zgolj spremljavi ter poudarku vokalnega dvoboja.
Nasplošno moram reči, da so me Saturnian Mist z albumom Gnostikoi Ha-Shaitan po dvotedenskem občasnem poslušanju kar precej navdušili, z izjemo že omenjenega komada Sacrifice Of The Faces Unbroken, ki je resnično preveč čudaški, da bi služil za kaj več kot zanimiv eksperiment. Saturnian Mist bi označil kot zanimivo najdbo iz podzemnih zakladnic okultističnega black metala za vse, ki brskajo za neobičajnim, neznanim in nenavadnim.