Tokrat gre za eno tistih dolgo odlašanih recenzij, za kar ni odgovorna narava ploščka ali morebitno »nemaranje« skupine s strani recenzentov. Jebiga, ljudje smo zaposleni. Blame it on God! Danes nas bo raziskovanje s peklenskim vlakcem popeljalo v mračne, z ognjem osvetljene votline, ki jih entiteta z imenom Somrak poimenuje dom. Prosim ostanite na svojih mestih in ne stegujte rok med vožnjo, saj bi lahko ostali brez njih.
Težko bi potrdil mizantropičnost vsaj s stališča besedil, saj jih promo nima. Sta pa namesto tega dva listka, ki ne povesta nič več kot podajata neke fraze, kako je človeštvo nevredno obstoja in je kancerogeno in je simbolična inverzija tega, kar je Satan; na srečo sem preživel štiri leta na fakulteti, tako da lahko deduciram pomen, kjer večina ljudi ne bi videla nič. Zahvalite se mi pozneje.
The Abhorred Blessings združuje energije dveh močnih obrazov black metala – emocije surove in furiozne mizantropije in vibracije vlažne, hladne in neprijetne teme – in vse to na lepem trinajst centimetrskem ploščku. Vendar je zvok oziroma glasba edino kar potrebujete, da bi uživali v tem albumu. V bistvu v kateremkoli albumu. Ali pa lahko greste brat kakšne stvaritve poezije. Ali pa poslušate ljudi, ki dajejo govore. Tiskanje besedil je itak za punce in ljudi s čustvi. Zato tudi Gaahl ne tiska svojih besedil. Black metalu dol visi za vašo pričesko ali pa hipoteko. Kar se glasbe tiče, ni nikjer možno storiti žalega Somraku. Glasbena podkovanost je odlična. Vsak inštrument oddaja perfekten ton in izpolnjuje svojo vlogo pri slikanju tega osemdelnega platna. Kvaliteta posnetega zvoka je idealna za takšno zvrst glasbe, saj ustvarja mračen in rahlo zabrisan vtis, vendar z ravno dovolj jasnosti, da lahko slišite vsako podrobnost (Lahko slišite celo bas – zmaga!).
Album počasi »iztiska« prej omenjene občutke mizantropske jeze in popolne teme. Osebno, spominja me na kroge Dantejevega Pekla, ki bi jih speljali skozi naključno spreminjajoč univerzum, pri tem pa bi se občasno zabijali v slabo osvetljene stene votline pri hitrosti hoje. Satan. Kaj več bi si želeli pri black metal plošči?

Jean-Sebastien