Theatre Of Tragedy tudi tokrat nadaljujejo v smeri, ki so jo začeli leta 1997 z remixi na plošči A Rose For The Dead. Se pravi v smer iz gothica proti industrialu in popu. Ja, sedaj jih lahko primerjam tudi s Kraftwerk.
Vseh 12 komadov na plošči ima banalno strukturo, ki se ponavlja iz komada v komad. Verze odgovarja pod nagravžno distorzijo pevec (oziroma govorec) Raymond (njegov spremenjeni vokal je najbolj opazna novost), Liv Kristine pa po večini odpoje refrene. Moški vokal ima za podlago skoraj izključno elektronske industrialne elemente (poredko še bobne in celo kitare, ki so seveda težke in prekinjajoče), pri refrenih pa prevladujejo klaviature. Kot vidite je Musique originalna plošča – originalen drek! Komadi so vsak svoja slika, vzeta iz življenja, vendar po večini ustvarjajo enak ambient, ki ga boste imeli po nekaj komadih dovolj. Edina poslušljiva stvar na tej plošči je erotično petje Liv Kristine, kar pa še zdaleč ni dovolj, da bi CD preživel v playerju več kot 15 minut. Če se boste že na vsak način silili s poslušanjem, poskusite s komadi Machine, City Of Light, Image ali Crash/Concrete, ki celo malo dišijo po rocku.
Ime bandu ustreza, ker je vse skupaj ena tragedija, zgrešili pa so naslov – muzike je tukaj bolj malo, bolj radodarni so s piskanjem. Ocena: nezadostno (1), dve okrog ušes pa mama naj pride v šolo! Za domačo nalogo pa zažgite vsako recenzijo, kjer bo bluzenja o njihovi izvirnosti pa dovršenosti pa umetnosti pa bla bla. Hvala

Matija

Album je posodila trgovina Müller. Lahko ga kupite v Ljubljani na Čopovi 40: www.dom.si