Annihilator / Nevermore

»Ej, a veš, da so Annihilator pa Nevermore skupaj na Dunaju!«
»Kdaj pa?«
»Marca, dej gremo!«, smo poslušali dobra dva meseca pred koncertom in na debatah prebirali odštevanja. Tudi sami smo bili nad tem koncertom navdušeni, tako da smo se prvo spomladansko soboto, 24.3., odpravili na Dunaj.
V Planet Music smo prispeli dve uri pred koncertom. Ta čas smo izkoristili za počitek, za kratek intervju pa se nam je pridružil tudi Joe Comeau, pevec skupine Annihilator.
Koncert se je z majhno zamudo začel okrog 19:30 ure, kot prvi pa so nastopili lokalni band Demolition. Dvorana je bila skoraj čisto prazna, ozvočenje slabo, vendar se band ni dal motiti in je odigral pol ure surovega thrasha, ki pa ni bil nič posebnega.
Sledili so nemški power metalci Rawhead Rexx. Kljub temu, da je band nov in je prejšnji mesec izdal svoj istoimenski prvenec, so v njem izkušeni glasbeniki, kar se je pokazalo tudi na odru. Imeli so veliko boljše ozvočenje, njihov nastop je bil dokaj energičen; veliko gibanja po odru, zabavnih vložkov in poskus komuniciranja s publiko, ki še ni bila preveč zagreta, vendar zanje to ni bila ovira.
Po njihovem nastopu se je dvorana že bolj napolnila; naslednji na vrsti so bili Soilwork. Band prihaja iz Švedske, igrajo pa melodični death metal, v stilu In Flames. Večinoma so igrali komade s svoje, pred kratkim izdane tretje plošče, A Predator`s Portrait. Nastop je bil zelo intenziven, hiter, fantje so bili dinamični, to pa se je videlo tudi po dobrem odzivu publike. Prijazni kitarist pa nam je tudi odstopil steklenico vode z navodilom, naj si jo bratsko razdelimo.
Nato se je začelo zares. Dvorana se je napolnila, temperatura se dvigala skupaj z nestrpnostjo… Lights out… Na oder so z maskami prišli člani Nevermore… začeli so se prvi takti Narcosynthesis z njihove najnovejše plošče, Dead Heart In A Dead World. Občinstvo je norelo od začetka pa vse do konca in pelo skupaj z »bogom« Warrel Daneom. Nekaj »častilcev« se je odločilo priti na oder, tudi na njegovo pobudo. Najbolj goreči pa se mu je trikrat poklonil. Vzdušje je bilo do konca naelektreno, enako tudi mi in zdelo se je, kot da smo se prestavili v nek drug svet, »Nevermore World«, ki mu kraljuje Warrel Dane. Komade je odlično interpretiral; z gibanjem, gestami in izrazi na obrazu. Enako pa so z odličnim igranjem pri »predstavi« sodelovali tudi ostali člani banda.
Set lista Nevermore: Narcosynthesis, Inside Four Walls, The Death Of Passion, The Heart Collector, Engines Of Hate, Next In Line, Beyond Within, Dreaming Neon Black, The Seven Tongues Of God, The Sound Of Silence, Believe In Nothing, We Disintegrate, The River Dragon Has Come, Dead Heart In A Dead World
Po Nevermore smo bili že zelo izčrpani, vendar nas je čakal še drugi težko pričakovani band, Annihilator, s katerim smo se zopet preselili v »realnost«. V začetku leta je izšel njihov najnovejši izdelek, Carnival Diablos. Na tej plošči je prvič in zelo dobro vokale odpel Joe Comeau in zanimalo nas je, kako bo odpel starejše komade. Vsekakor se je potrdil kot dober pevec z zelo razgibanim glasom, thrasherskimi kriki in dobrim nastopom. Ob njem pa je seveda najbolj izstopal kitarist in glava banda, Jeff Waters, s svojimi kitarskimi vragolijami. Tudi Annihilator so s svojim nastopom navdušili publiko, za dodatno energijo in odrešitev pa je poskrbel Joe, ki je med nas »vrgel« paleto piva. Marsikomu je v tistem trenutku požirek »rešil življenje«.
V naših očeh je koncert uspel. Ostalo nam je navdušenje in polno pozitivnih vtisov… do naslednjič.
Set lista Annihilator: Denied, King Of The Kill, Set The World On Fire, W.T.Y.D., Carnival Diablos, Refresh The Demon, Time Bomb, Battered, Crystal Ann /Alison Hell, Virus, Never Neverland, Bloodbath, Shallow Grave, Phantasmagoria