Obituary / Holy Moses / Avatar

Na Metalcampu 2005 je bil zame "a dream come true" videti Osmrtnico v živo. Resda nisem videl celega šova, ker sem služil kapitalizmu s prodajanjem majic, ampak sem videl vseeno dovolj in slišal večino komadov iz obdobja Cause Of Death. Priložnosti za ponovno snidenje je bilo dosti, ampak sem zagrabil krepko šele 12. januar, ko so se Obituary odločili ustaviti le 35 km od Brežic, torej v Zagrebu.
Za koncert se je videlo veliko zanimanje, saj so iz Slovenije ekipe prihajale iz vseh koncev, pri tem je pohvalna Train Of Death Crew, ki je združila moči z osebjem, ki je obsegalo območje od Postojne do Sevnice. Ostali smo pičili z avti in celo precej hitro našli klub, kar mi je ena najboljših stvari glede Zagreba. Ne glede na to, ali grem v Močvaro, KSET ali Bogaloo, se ni treba kaj pretirano zajebavati z ulicami ipd. Deri!!!
Zanimivo je bilo dejstvo, da moje death metala željne oči niso ugledale veliko ljudi pred klubom. In to kaj kmalu pred začetkom koncerta se je pred vrati zapijalo, pogovarjalo in v mislih "slemalo" dobrih 200-300 ljudi. In to v soboto zvečer, ob precej nizki karti. Je pa vseeno bilo nekaj folka, "to Obituary true", ki so prišli iz Splita, iz Bosne itd. This is dedication! Vstopivši v Bogaloo sem prvič uvidel, kako dober klub je to. Velik oder, dobra glasba, veliki merchandise plac (cene so bile super, za majico dobrih 15 €, za hoodie okoli 30, imeli pa so vse živo), prijazni varnostniki ipd. Pa kadilci so lahko v miru "futrali" raka. Koncert se je kljub malemu številu ljudi začel precej točno in na oder so prvi stopili, seveda, Švedi.
Včasih pogledam v nebo in vprašam "Bog, zakaj si vzpodbudil kreacijo In Flames in Killswitch Engage?" Oz., bolj se vprašam, zakaj je toliko klonov "gothenburškega poser pussy metala"? No, skupina Avatar (izvirno ime) za razliko od vseh klonov prihaja iz srca svojevrstnega zla, iz samega Gothenburga. A jim to nič ne pomaga. Skupina Avatar je namreč eden slabših klonov takšne zvrsti. Očitno je precej plačala za to, da je nastopila na tej turneji in ponudila novo plato Schlacht. Če to v švedščini pomeni kot v nemščini schlecht, torej "slabo", si boljšega imena Avatar niso mogli zmisliti. Opisati koncert Avatar ni težko: zanimiv in slab poskus izvedbe in prikaza modernega švedskega melodičnega metala, proti kateremu so Tokio Hotel Watchtower in Death obenem. Avatar sucks! Pevec, ki je mešanica med noiserjem Hrukijem in Petrom Stelleeom iz Type O Negative je glasilke pustil doma, prav tako pa smisel za make up in vmesne govore. Kopiranja krikov Howarda Jonesa (KSE) tudi ne pomaga, še bolj pa je smešna izjava tipa "Hey, GUYS, see you later after I take a SHOWER!" How gay is that? Dobesedno. Kitarista sta opravila šolo poziranja in eden obvlada celo vrtenje kitare Jannicka Gersa, medtem ko izpod njunih prstov izhaja najbolj generično igranje "inflamesovskih" viž. Z obupnim soundom. Basist dobi prvo nagrado za največjega playboya v metalu, čeprav igra dobro. Edino, kar je metal, je bobnar, za katerega še zdaj ne vemo, katerega spola je. Tolče pa kot Zveki iz Muppetkov in vsaj zgleda pristno. Njegov image v stilu Tommyja Leeja žal ne izgleda pristno. Suma sumarum: SAY NO TO SWEDISH INFLUENCED MELODIC SHIT!
Okus se je takoj popravil, ko so se kloni spravili iz odra in pustili mesto ljudem, ki so nekega davnega dne v Nemčiji odločili igrati thrash. Ja, gre za skupino Holy Moses, katero je napovedal izredno smešni intro, ki ga je verjetno posnel sam Bob Marley. U easy, chill, hehe. Holy Moses so bili "thrash 'em all." Ker nisem tako podkovan v thrashu, naš Boštjan pa je, ga najdite in mu plačajte pivo, da vam pove zasedbo in setlisto. Prepričan sem, da je prve vrste ogrevala in folku ponujala sama Sabina Classen, katere glas in stas je super, čeprav zveni kot mix med pevcem od Kreator, Darkness in Necrophagia. Izgovor v stilu "sreš des met'l" ga zmaga do konca. Hail German pronunciation of English. Ves čas je folk zalivala s kozlom, medtem ko je v svojem pošvedranem metal džekiju kričala iz ene HM uspešnice v drugo. Kitarist ni imel sreče z jasnim zvokom, saj je bilo toliko nizkih tonov, da je vse skup aj zvenelo bolj "brutal des met'l" oz "Soulfly", vse tiste čudovite thrash vragolije so kar izginile. Ampak folk ne da toliko na to, saj je bilo očitno, da so HM tisto, kar folk hoče. Here's moshpit. Bogaloo je znorel do konca. Za konec še zaradi laškega piva Too Drunk Too Fuck od Dead Kennedys in v meni veselje, ko vidim, da metalci popolnoma norijo na punk hite. Tako je!!! Aja, da ne pozabim - na bobnih je bil "the almighty" Atomic Steiff iz Sodom, ki je pokazal, kako se tolče, čeprav mu je zvok nagajal in smo tako lahko uživali ob njegovih zmedenih izrazih. Škoda, ker niso igrali World Chaos. Zaključek: "SREŠ TIL DEEEES!!!"
Vrhunec so seveda bili Obućari, ki so zveneli odlično, čeprav jim je na začetku ponagajal tonski škrat. Ampak to ni bilo tako pomembno, saj je floridska pogrebna družba naredila tak kaos, da je bil joj. Moshpit, stage diving, užičko kolo, "krštenje" parketa ipd. je kratek opis vrtinca, ki ga je vžgala internacionalna publika. Na odru "roadie" ni trpel obiskovalcev in med drugim na veliko razočaranje par krat poslal iz odra dol Tino iz Železnikov, ki je ob Tardyju delala še večji kaos. Čuden roadie! Medtem pa je Tardy s svojim živalskim glasom dominiral odru, čeprav se ni naučil, da je komunikacija med bendom in folkom med komadi izredno pomembna stvar. Se vidi, da ni gledal Suffocation v živo! Speak damn it! Ampak, kako dobro zveni, ko ga John "dere" - ta vokal je "inhuman" in totalno vse, kar floridski death metal je. No, malce pretiravam, ampak ko slišiš tipa kričati Find The Arise ali pa Threatening Skies, se ti utrga. Suffer, neck muscles! Do it for Tardy! Njegov brat, bobnar Donald, je pokazal, da ni treba komplicirati, da si "šuuuus" in je bobnal tako kot zapovedujejo vse Obituary plate. Minus dobi le za počasno izvedbo komada Chopped In Half. Basist Frank Watkins se je očitno prebudil, saj so ga krasili mega podučnjaki, mogoče pa je to priprava za igranje z Infernusom. Saj veste, da bo Frankie novi član "tapravih" Gorgoroth? Upam da, ker če ne, si zaslužite ljubčka od Ghaala. Šalo na stran, Frank Watkins je pošast in njegova pojava na odru je včasih še bolj grozovita kot Tardyjeva. Kitarist Trevor Peres je zvenel tako dobro kot na Cause Of Death in s svojo čupo/brado/čikom bil vse tisto, kar "metalc" predstavlja. Drugi kitarist, Ralph Santolla, ki si je vzel odmor od eksorcizmov Glena Bentona in nadomestil v Obućarih zaporu priljubljenega Alena Westa, je odlično nadomestilo. Zaradi njega so komadi s plate Cause Of Death zveneli, kot bi na odru bil James Murphy. Ampak ostali komadi so bili z njim prav dolgočasni, saj je "copy-paste" solaža povsod zvenela enako. Jebemti, kaj je ljudem, da jih "arpeggio" toliko prevzame? Bobnarski solo je proti koncu bil še prebavljiv, kitarski pa sploh ne. Ampak poslušati komade a la Find The Arise, Slowly We Rot, By The Light, Evil Ways z nove plate, Threatening Skies, Chopped In Half, Turned Inside Out itd. in gledati norijo folka ter si videti vse tisto, kar si si v otroštvu predstavljal ob gledanju spota Turned Inside Out je nagrada sama po sebi in prav nič mi ni žal, ker sem prijetni sobotni večer preživel v Zagrebu.
S samimi dobrimi vtisi smo se poslovili od Bogalooja, kupili Žuje in šli domov pit, medtem ko so drugi blagoslovili metal party do zgodnjih jutranjih ur, dokler niso zakomirali na "cugu". Hail šnops! The Final Thoughts...