Vedno so bili ekstremni in taki bodo tudi ostali. Kdor pričakuje kaj drugega, naj ne bere dalje. Dark Funeral so po dolgem času spet izdali studijsko ploščo, ki tokrat ponuja samo »extreme satanic black metal!« Tole je resnično samo za fane zla, agresije, furiozne hitrosti in nehumanih krikov.
Dvainštirideset minut posvečenih čaščenju ustvarjalca vsega zla in pljuvanju vsega, kar je božjega, so Dark Funeral izvedli v maniri, ki je tipična za današnjo ekstremno sceno – hitro, hitreje, najhitreje. Tako imamo hkrati neverjetno dinamično ploščo, kar se tiče hitrosti, vendar kaj kmalu postane monotona. Veliko pesmi je namreč zgrajenih na principu »opening riff + bobni na kotlih = furiozni black metal riffing + ultra hitri bobni + nečloveški krik«. Izjema so določeni komadi, kjer so stvari malce počasnejše in tako bolj izstopajoče ter na drug način dinamične. Fantje so vzdržljivi, ni kaj; bobnar Matte Modine (psihotronski ultra blaster iz Defleshed) se ne ustavlja za nič na svetu: pri svojem delu je točen, hiter in agresiven. Kljub preveliki predvidljivosti bobnov pa se Matte potrudi in tu pa tam navrže kako peklensko domislico v obliki spreminjanja ritmov, vendar je vse več ali manj v domeni blastov. Kapo dol za vzdržljivost in natančnost. Kitarska podlaga Lorda Ahrimana in Chaq Mola je po eni strani tipično molska, vendar po drugi strani včasih izvajata take tone in zvoke, da te kar srh spreleti. Izredno zanimivo, česa se vsega ne domislita. Kdo bi si mislil, da se v tej hitrosti sploh še lahko izvajajo atmosferski »multilayer« deli z resnično morbidnimi harmonijami? Preverite naslovno pesem Attera Totus Sanctus ali pa Angel Flesh Impaled. Cesar Magnus Caligula je edina malce bolj šibka točka – tip sicer piše precej zanimive in še ne toliko klišejske tekste (satanizem, morilska nagnjenja itd., vsemu pa botruje sovraštvo do krščanstva), a njegovi kriki so skorajda mučenje tako za njegovo grlo kot za poslušalčevo uho. Je pa vokal unikaten, to je res. Če bi le dodelal krike, pa še kakega kruljenja iz časov Hypocrisy – Penetralia se ne bi branili, bi bilo čisto dobro.
Dark Funeral so kralji v ekstremnem black metalu, vendar tudi kralji morajo napredovati. Za vse, ki ste vajeni Dark Funeral, bo tale plošča brez težav izvabila zadovoljen nasmeh, če pa kdo išče kaj bolj ekstremnega v drugi smeri, pa je izbira vaša.

Ivan