Paul Di’Anno / Lady’s First

Ob napovedi, da bo Slovenian Summer Beast Tour štela štiri koncertne datume je marsikdo zmajal z glavo, še posebej ob dejstvu, da gre za datume sredi počitniške sezone. Res je, da je Paul Di'Anno s sodelovanjem na prvih dveh Iron Maiden albumih naredil izjemno delo in pustil neizbrisljiv pečat v zgodovini metal glasbe; tako močan, da od tega še danes dobro živi. Paul je primer glasbenika, ki v nadaljevanju svoje kariere ni naredil praktično ničesar omembe vrednega, že četrt stoletja pa živi na račun stare slave – bodisi zaradi še vedno odlične prodaje albumov Iron Maiden in Killers, bodisi zaradi tega, ker si ljudje še vedno želijo slišati klasike Wrathchild, Prowler, Killers, Phantom Of The Opera, Murders Of The Rue Morgue v izvedbi originalnega vokalista. A teh ljudi je (vsaj pri nas) vedno manj, tudi na račun precej klavrnega vtisa, ki ga je Paul zapustil na prvih treh gostovanjih pri nas (Metelkova, Rock Otočec, Tolmin).
Prvi izmed štirih napovedanih koncertov Slovenian Summer Beast Tour se je zgodil v Rock pubu na Bledu, ob Paulu pa naj bi na turneji nastopili še vse bolj uveljavljeni domačini Lady's First ter Italijani Lost 4 Found. Slednjih zaradi zapletov na meji na Bled ni bilo, Paulu, ki ima po svetu več spremljevalnih zasedb, pa so na odru družbo delali člani italijanske Iron Maiden tribute skupine Children Of The Damned. Lady's First so (po oceni) slabo stoglavo množico zelo dobro ogreli, čeprav smo lahko videli že njihove boljše nastope. Majhnost odra fantom ni dopustila, da se »razletijo« po njem in iz sebe spustijo tisto močno energijo kot to počnejo na večjih odrih. Predvsem pri frontmanu Guzyju se je poznala prostorska omejenost, pa tudi nekoliko bolj zadržan je bil kot ponavadi. A fantje so konkretno odžagali svoj set lastnih komadov, High Machine, Criminal, LF, The Game, Prazna cesta, 911, ter priredb Creeping Death, Motori in Maiden dvojca The Trooper, Fear Of The Dark, ki je bil za nekatere tudi najboljše, kar so slišali od Iron Maiden tisti večer.
Paulove punkovske korenine so prihajale do izraza že za časa njegovega delovanja pri Iron Maiden in tudi sicer se možakarjev značaj precej razlikuje od ostalih železnih devic. Punker, upornik, troublemaker je med drugim zaradi neresenosti in problemov z alkoholom letel iz banda, tudi dandanes pa Paul ni kaj dosti drugačen; po videzu sicer ne izgleda ne metalec, ne punker, še vedno najbolj spominja na kakega jeznega strica, podobnega Fredu Durstu. Za razliko od Metelkove pred leti tokrat nismo bili deležni kakšnega incidenta, Paul je bil na odru presenetljivo prešerne volje, se zabaval, svojo notranjo jezo pa je na zabaven način usmerjal na ZDA (G.W.Busha) in svojo bivšo ženo. In to je poleg poudarjanja punkerskih korenin tudi najbolj pogosto prihajalo iz njegovih ust. Spomnil se je tudi na bolnega prijatelja Clive Burra, v šali rekel kakšno čez Motörhead (reakcija na vzklike Motörhead iz publike), večino časa pa je preklinjal čez svojo bivšo ženo (posvetil ji je The Beast Arises in Song For You) ter Ameriko, kamor pravi, da se nikoli več ne vrne. Resnici na ljubo pa se tja zaradi prepovedi vstopa niti ne more. Spremljevalni band je svoje delo opravil zelo dobro, fantje Maidene seveda obvladajo (Transylvania je bila super odigrana), a gledano v celoti koncert Paula Di'Anna danes v metal svetu sodi med podpovprečne. Vokalno je bil na trenutke zadovoljiv, kakšne growle bi raje prihranil, kot frontman pa se niti malo ne more kosati s svojimi kolegi. Določen del publike je vseeno navdušil, nekateri si bodo po koncertu lahko rekli, da so slišali Phantom Of The Opera z originalnim vokalistom, nekateri pa so spet le zmajali z glavo.
Set lista Paul Di’Anno: Ides Of March, Wrathchild, Prowler, Marshal Lokjaw, Murders In The Rue Morgue, The Beast Arises, Children Of Madness, Remember Tomorrow, Impaler, The Faith Healer, A Song For You, Killers, Phantom Of The Opera, The Living Dead, Running Free, Transylvania, Blitzkrieg Bop, Sanctuary.